| Ekološko pridelovanje |
|
EKOLOŠKO KMETIJSTVO 1.1. Kaj je ekološko kmetijstvo? Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Poseben poudarek je dan ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil. 1.2. Cilji ekološkega kmetijstva so zastavljeni v smislu:
2. EKOLOŠKO PRIDELOVANJE Glavno vodilo na ekološki kmetiji je čim bolj sklenjen krogotok – rastlinska pridelava in reja živali. V ekološkem kmetijstvu je možna rastlinska pridelava brez živinoreje, ne pa tudi reja brez obdelovalnih površin. Na kmetijah, kjer ni živinoreje, se za rodovitnost tal skrbi s kolobarjem in ustreznim deležem metuljnic. Ekološka pridelava na kmetijskih zemljiščih temelji na:
2.1. Kolobar Kolobarjenje je menjavanje rastlinskih vrst po določenem vrstnem redu na isti obdelovalni površini. Med prvo in drugo ponovno setvijo iste rastlinske vrste na isto obdelovalno površino naj bi preteklo najmanj štiri do šest let. Pri načrtovanju kolobarja morajo biti upoštevani naslednji elementi:
Pri sestavljanju kolobarja mora ekološki kmetovalec stalno opazovati rast in razvoj rastlin. Pri sestavi kolobarja so v pomoč zapiski o vrstenju v zadnjih letih, o napadu škodljivcev, o agrotehničnih ukrepih, vrsti in razširjenosti okužb ter plevelov. Priporočljivi so seminarji, študij starejše literature o poljedelskem kolobarju in rezultati novejših domačih in tujih raziskav o kolobarnih lastnostih poljščin. Pomen kolobarjenja je v:
2.2. Gnojenje v ekološkem kmetijstvu Na ekološki kmetiji je osnovno vodilo ohraniti sklenjen krogotok hranilnih snovi. Cilj je, da se na kmetijo vnaša čim manj hranil od zunaj (dokupovanje gnojil) in da se ne izčrpava zalog hranil v tleh. Za rodovitnost je pomembna organska snov, zato mora prst vsebovati večje količine humusa. Da pa okolje ne bi bilo preobremenjeno s hranili, je na hektar zemljišča dovoljeno rediti le 1,8 GVŽ (npr. dve kravi ali osem žrebet ali 40 ovac). Poleg tega je potrebno upoštevati prepoved gnojil od 30. novembra do 1. februarja. V primeru, da na kmetiji ni živinskega gnoja ali pa ga je premalo, je za dokup organskih gnojil potrebno zaprositi kontrolno organizacijo. Ta dovoli nakup na podlagi opravljene laboratorijske analize tal, iz katere je razvidno, katero hranilo primanjkuje. Enak postopek velja za uporabo mikroelementov – trajni nasadi. Ker v ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba sintetičnih gnojil, se dušik, ki je zelo pomemben za rast rastlin, pridobiva preko pridelave stročnic (bakterije na njihovih koreninah vežejo dušik iz zraka). Stanje hranil v tleh se spremlja s pomočjo redne analize tal. Če je ugotovljeno pomanjkanje določene snovi, lahko ekološki pridelovalec z dovoljenjem kontrolne organizacije uporabi gnojilo s počasi delujočimi snovmi (naravni fosfati brez težkih kovin, kalijeva gnojila iz surovih kalijevih snovi). Če je prst kisla, se jo izboljšuje z apnenjem (uporaba mletega dolomita, apnenčeve moke). 2.3. Varstvo rastlin v ekološkem kmetijstvu Da bi rastline bile obvarovane pred povzročitelji bolezni, mora ekološki kmetovalec dobro opazovati celotni sistem medsebojnih vplivov med rastlino, rastiščem in podnebjem. Škodljivcev in bolezni se ne sme iztrebiti, ampak jih je potrebno zadržati na sprejemljivi ravni. Vsak plevel, škodljivec ali bolezen ne vpliva na količino ali kakovost pridelka, zaradi tega zatiranje ni vedno potrebno. Biotično uravnavanje V določenih letih lahko pride do precejšnje škode zaradi škodljivcev in bolezni. Takrat je v ekološkem kmetovanju dovoljena uporaba sredstev za varstvo rastlin. Tu gre za naravne, delno tudi doma pripravljene pripravke – različne rastlinske brozge, fermentirani rastlinski izvlečki (pripravki iz kopriv, gabeza, indijskega drevesa). Pri škodljivcih, kot so žuželke, se poleg pripravkov uporabljajo tudi koristne živali – naravni sovražniki škodljivca. Mehanično uravnavanje plevela Plevele je potrebno zadržati na takšni ravni, ki ne povzročajo prekomernih vplivov na gojene rastline in ne ovirajo ukrepov obdelave in spravila. Zapleveljenost se mehanično uravnava s česalom, okopalnikom, mehaničnimi krtačami in v nekaterih primerih tudi z napravami za ožiganje plevela. Njegove prednosti so:
Za zastiranje se uporabljajo različni umetni (črna polietilenska, črna polipropilenska folija, dvoplastna folija) in naravni (celulozno šotni papir, pokošena trava, slama, listje, koprive, gabez in druge listnate rastline, ki ne semenijo) materiali. 2.4. Semena Za setev je potrebno uporabiti ekološko pridelano seme. Če tega ni mogoče dobiti, je dovoljena uporaba konvencionalnega nerazkuženega semena. V primeru, da ni ne enega in ne drugega semena, mora ekološki kmetovalec za dovoljenje zaprositi kontrolno organizacijo in svojo prošnjo utemeljiti. Setev razkuženega konvencionalnega semena brez dovoljenja kontrolne organizacije, je ena od osnovnih kršitev v ekološki pridelavi. 2.5. Ekološke travinje Travinje je sestavljeno iz različnih vrst rastlin. Idealna sestava travinja pri ekološki pridelavi je 50 do 70 % trav, 10 do 30 % metuljnic in 10 do 30 % zeli. Na sestavo travinja vpliva več dejavnikov, med katerimi je najvplivnejši človek s svojimi ukrepi. 2.6. Reja živali v ekološkem kmetijstvu Živali so vmesni člen v sklenjenem krogotoku hranil med rastlinami in ljudmi. Rastline pretvarjajo v beljakovine visoke biološke vrednosti. Pri ekološki živinoreji je poudarek na pridelavi polnovredne in zdrave hrane, živalim prijazne reje in čim manjše obremenjevanje okolja. Poleg pretvarjanja rastlin v beljakovine pa živali še z organskimi masami prispevajo k ohranjanju in izboljšanju rodovitnosti tal. Domače živali so različne in zaradi tega zahtevajo specifično hrano, ki jo potrebujejo za rast, razvoj in reprodukcijo. Prav zaradi tega je njihova pravilna prehrana eden najpomembnejših življenjskih elementov. Osnovna načela ekološkega kmetovanja pri živinoreji:
Ekološka živinoreja temelji na:
3. KAJ EKOLOŠKI KMET SME IN ČESA NE? Kaj ekološki kmet sme in česa ne, natančno določa Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in zajame rastlinsko pridelavo, nabiranje prosto rastočih rastlin, živinorejo, čebelarstvo, ribogojstvo, predelavo, pravilno označevanje ekoloških pridelkov oz. živil in sistem kontrole. 3.1. Osnovne prepovedi v ekološkem kmetovanju:
3.2. Kdaj je kmetija v preusmeritvi ? Kmetija je v preusmeritvi iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje ko:
Obdobje preusmeritve traja najmanj dve leti, za trajne nasade pa tri leta. Obdobje preusmeritve se lahko v določenih primerih tudi podaljša, vendar ne traja več kot pet let (postopna preusmeritev). Če je bilo po podpisu pogodbe o kontroli uporabljeno katero koli nedovoljeno sredstvo, se preusmeritev šteje od datuma zadnje uporabe nedovoljenega sredstva. Določitev statusa pridelka je odvisna tudi od tega, v katerem obdobju vegetacije, se je pridelovalec vključil v sistem kontrole. P1 kmetija je v 1. letu preusmeritve v ekološko kmetijstvo (pridelki so konvencionalni). Izvajanje kontrole ekološke pridelave zagotavlja predvsem zaščito potrošnika. Pomemben razlog za izvajanje kontrol ekološkega kmetijstva je tudi zagotavljanje varstva okolja in naravnih bogastev ter omogočanje oskrbe prebivalstva z zdravimi pridelki in izdelki. Ob kontroli in certifikaciji ekoloških kmetij sledimo predpisom in določilom:
Kontrolna organizacija v postopku kontrole kmetij preverja spoštovanje minimalnih predpisov za ekološko pridelavo ter pogoje, ki jih mora pridelek oz. živilo izpolnjevati, da ga je dovoljeno označiti z oznako ''ekološki''. 4. POVEZAVE
|
|
|
 |